Evropska komisija je 10. julija 2025 objavila prostovoljni Kodeks ravnanja za modele umetne inteligence splošnega namena (GPAI), ki ponudnikom omogoča preverljivo in usklajeno izpolnjevanje obveznosti iz Akta o umetni inteligenci, ki je začel veljati 2. avgusta 2025.

Vlada Republike Slovenije je 23. julija 2025 sprejela predlog zakona ZIERDED, ki uvaja obvezno izmenjavo elektronskih računov (e računov) med vsemi poslovnimi subjekti v Sloveniji – ne le med javnim sektorjem, kot je bilo doslej.

Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije je objavilo javni poziv za pripravo raziskovalno-razvojnih in inovacijskih aktivnosti na področju obrambnih vesoljskih zmogljivosti.

EU je zagnala platformo TechEU, ki tehnološkim podjetjem omogoča enostavnejši dostop do financiranja, svetovanja in strateških partnerstev. Slovenskim IT podjetjem odpira priložnosti za rast, internacionalizacijo in vključitev v evropske programe, kot so InvestEU, EIC in Digital Europe.

Objavljen je razpis V7 – Vavčer za sofinanciranje priprave projektnih predlogov za mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP), ki želijo sodelovati na razpisih Evropskega sveta za inovacije (EIC) v okviru programa Obzorje Evropa. Na voljo je 0,2 mio EUR za obdobje 2025–2028. Prijave so odprte do 31. 3. 2028 oziroma do porabe sredstev.

Objavljen je bil AI Testing Guide – celovit vodič za prepoznavanje ranljivosti v sistemih umetne inteligence. Vodič je razvil OWASP (Open Worldwide Application Security Project), mednarodna odprtokodna skupnost, ki pripravlja prosto dostopna orodja in smernice za izboljšanje varnosti programske opreme.

Nova vizija “European Way”, ki jo je pripravila skupina strokovnjakov iz Evropskega parlamenta, komisije, gospodarstva in raziskovalnih organizacij, opozarja: EU je iz globalnega tehnološkega vodstva zdrsnila v odvisnost od tujih tehnologij, kar ogroža njeno gospodarsko in politično stabilnost.

Evropska komisija in visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko sta 5. junija 2025 predstavila prenovljeno mednarodno digitalno strategijo EU, ki utrjuje vlogo Evrope kot vodilnega akterja digitalne preobrazbe v svetu. Strategija temelji na vrednotah zaupanja, človekovih pravic in demokracije ter odpira nove možnosti za mednarodno digitalno sodelovanje. Strategija je tesno povezana z iniciativo Global Gateway, ki vključuje vlaganja v digitalno infrastrukturo, kibernetsko odpornost, digitalna znanja in zanesljive dobavne verige.

Še pred tridesetimi leti je bilo dovolj, da je en navdušenec v kleti stisnil PGP na disketo in program odnesel na sejmišče. Danes pa varnostni mehanizem, ki ščiti elektronsko bančništvo, zdravstvene zapise, 5G in milijarde senzorjev v pametnih mestih, nastane kot usklajen projekt arhitektov, kriptografov, DevSecOps in pravnikov. Spodaj je brezolepševalni prikaz, zakaj se je to zgodilo, kaj od nas zahteva prihodnja ureditev ter kako se takšna "orkestracija zaupanja" pozna v vsakdanjem razvoju. Čas za hladno, metodično migracijo je zdaj, saj strošek odlašanja eksponentno narašča.

Slovenska vlada je po sprejetju Nacionalne strategije intelektualne lastnine do leta 2030 pripravila podroben akcijski načrt, ki prinaša konkretne koristi predvsem za podjetja v IKT-panogi. Ta strategija premošča vrzel med idejo in trgom, ponuja štiri ključne instrumente, ki lahko IKT-podjetjem že danes prinesejo konkurenčno prednost.