Še pred tridesetimi leti je bilo dovolj, da je en navdušenec v kleti stisnil PGP na disketo in program odnesel na sejmišče. Danes pa varnostni mehanizem, ki ščiti elektronsko bančništvo, zdravstvene zapise, 5G in milijarde senzorjev v pametnih mestih, nastane kot usklajen projekt arhitektov, kriptografov, DevSecOps in pravnikov. Spodaj je brezolepševalni prikaz, zakaj se je to zgodilo, kaj od nas zahteva prihodnja ureditev ter kako se takšna "orkestracija zaupanja" pozna v vsakdanjem razvoju. Čas za hladno, metodično migracijo je zdaj, saj strošek odlašanja eksponentno narašča.

Slovenska vlada je po sprejetju Nacionalne strategije intelektualne lastnine do leta 2030 pripravila podroben akcijski načrt, ki prinaša konkretne koristi predvsem za podjetja v IKT-panogi. Ta strategija premošča vrzel med idejo in trgom, ponuja štiri ključne instrumente, ki lahko IKT-podjetjem že danes prinesejo konkurenčno prednost.

Evropska komisija je objavila osnutek delovnega programa Obzorje Evropa za leti 2026–2027 za področje digitalnih tehnologij, industrije in vesolja. V nadaljevanju podajamo kratek pregled ključnih razpisov za vsakega od relevantnih ciljev na digitalnem področju.

V okviru razpisa EDF 2024 je bilo več slovenskih projektov nagrajenih s STEP pečatom odličnosti, ki potrjuje visoko kakovost prijav v evropskem obrambnem raziskovalno-inovacijskem prostoru.

Evropska komisija je predstavila novo Kvantno strategijo, katere cilj je do leta 2030 postaviti Evropo kot svetovno vodilno silo na področju kvantnih tehnologij. Ta ambiciozen načrt vključuje razvoj kvantnih računalnikov, komunikacijskih sistemov in senzorjev, ki bodo temeljili na evropskih vrednotah in standardih. Strategija predvideva tudi okrepitev sodelovanja med raziskovalnimi institucijami, industrijo in javnimi organi ter povečanje naložb v kvantne raziskave in inovacije.

Zakonodajni in regulatorni kompas je pomemben pripomoček za člane SRIP GoDigital pri razumevanju in upoštevanju zakonodajnih in regulatornih okvirov, ki vplivajo na razvoj in komercializacijo inovacij. S pripravo smernic in organizacijo delavnic o zakonodajnih in regulatornih spremembah se zagotavlja, da so člani dobro informirani in pripravljeni na izzive, ki jih prinaša nov regulatorni okvir.

Evropska komisija je izdala Poročilo o stanju digitalnega desetletja za Slovenijo za leto 2025, kjer ugotavlja, da ima Slovenija dobro razvito digitalno infrastrukturo, vendar zaostaja na področju digitalnih veščin. Aktivno sodeluje v evropskih tehnoloških projektih (kvantne tehnologije, polprevodniki, oblačne storitve, umetna inteligenca) ter si je zastavila 13 ambicioznih nacionalnih ciljev, usklajenih z evropskimi za leto 2030. Po trenutnem napredku je 63 % kazalnikov na pravi poti.

V sredo, 11. junija 2025, je potekal spletni dogodek "Vodstvena odgovornost po ZInfV-1: Pripravljeni na nove zahteve?". Dogodek je bil namenjen poslovodstvu podjetij in osvetlil ključne obveznosti ter priložnosti, ki jih prinaša ravnokar sprejeti Zakon o informacijski varnosti (ZInfV-1).

NATO pospeševalnik inovacij DIANA (Defence Innovation Accelerator for the North Atlantic) je objavil razpis za svojo kohorto 2026, ki je odprt do 11. julija 2025 do 12:00 UTC. Program je namenjen podjetjem, ki razvijajo prebojne dvojne (civilno-vojaške) tehnologije na področjih, kot so energija, biotehnologija, umetna inteligenca, avtonomni sistemi in kvantne tehnologije.

Evropska unija je v strateškem dokumentu SRIA 2025 jasno izpostavila virtualne svetove kot eno ključnih prioritet digitalne preobrazbe. Gre za digitalna okolja, kjer v realnem času sodelujejo ljudje, algoritmi in naprave – obogateni z umetno inteligenco (AI), razširjeno resničnostjo (XR), 3D tehnologijami, digitalnimi dvojčki in podatkovnimi tokovi. Za podjetja to ni več vizija prihodnosti – to je realnost, ki se dogaja zdaj. Prve rešitve so že v uporabi v industriji, zdravstvu, izobraževanju in javni upravi.