Na Gospodarski zbornici Slovenije je danes potekal strokovni posvet z naslovom »Mednarodne priložnosti za slovenska IKT podjetja v globalnih tehnoloških ekosistemih«, namenjen predstavitvi priložnosti za vključevanje slovenskih podjetij v mednarodna inovacijska in tehnološka okolja.
Evropski digitalni regulativni okvir v letu 2026 vstopa v fazo, kjer zakonodaja ni več zgolj usmeritev, temveč postaja neposredna operativna obveznost podjetij. Ključni regulativni stebri, kot so EU Data Act, Cyber Resilience Act in NIS2 Directive, vse bolj določajo način razvoja digitalnih produktov, upravljanja podatkov in zagotavljanja varnosti
EU posodablja digitalna pravila: Omnibus v trialogih, AI Act z možnimi zamiki, Chat Control zavrnjen.
V Združenju za informatiko in telekomunikacije pri GZS kot član konzorcija sodelujemo v projektu Podatkovni prostori za pametna, trajnostna mesta in skupnosti (European Data Space for Smart Communities – DS4SSCC), ki povezuje ključne deležnike s področja podatkovnih ekosistemov, lokalnih skupnosti in referenčnih mest.
Na povabilo predsednika vlade dr. Roberta Goloba so predstavniki slovenskega gospodarstva razpravljali o ukrepih za krepitev konkurenčnosti, višje produktivnosti in večje dodane vrednosti. Med povabljenimi so bili tudi predstavniki podjetij Caretronic, Better in Cosylab iz IKT sektorja, ki so poudarili pomen inovacij, digitalizacije ter stabilnega in predvidljivega poslovnega okolja za prihodnji razvoj slovenskega gospodarstva.
Predstavniki ZIT in SRIP GoDigital so na Ministrstvu za digitalno preobrazbo predstavili Program za uspešno digitalno Slovenijo 2030, ki poudarja digitalizacijo kot ključni dejavnik konkurenčnosti, produktivnosti in tehnološke suverenosti države. Srečanje je bilo pomemben korak k nadaljnjemu sodelovanju pri oblikovanju ukrepov za učinkovito digitalno preobrazbo slovenskega gospodarstva in družbe.
IKT storitve naslednje generacije: od podatkov do inteligentnih platform Digitalna transformacija vstopa v novo fazo, kjer digitalne storitve temeljijo na podatkih, umetni inteligenci in platformnih ekosistemih. IKT sektor zato postaja ključna infrastruktura sodobnega gospodarstva. Tudi v Sloveniji nastajajo napredne digitalne rešitve, ki povezujejo podatkovne platforme, industrijske sisteme in umetno inteligenco ter se vključujejo v evropske in globalne tehnološke verige.
Objavljen je javni razpis za sofinanciranje projektov podjetij, vključenih v IPCEI Tech4Cure. Na voljo je 4,7 milijona evrov.
Objavljen JR RRI 2026/1 v skupni višini 15 mio. EUR nepovratnih sredstev namenjen podpori RRI projektom podjetij in konzorcijev. Rok za oddajo vlog je 13. maj 2026.
Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela Nacionalno strategijo za umetno inteligenco do leta 2030 (NsUI 2030). Z njo Slovenija postavlja jasna pravila: umetna inteligenca mora služiti ljudem, javnemu interesu in razvoju države – varno, odgovorno in vključujoče.