Evropska komisija je 1. oktobra 2026 objavila poročilo Science, Research and Innovation Performance of the EU 2026. Evropa ostaja močna v znanosti, vendar se njeni raziskovalni dosežki prepočasi razvijejo v tehnologije, uspešna podjetja in rast produktivnosti. Poročilo vsebuje tudi podatke o financiranju raziskav in inovacij v Sloveniji.
EU je po številu znanstvenih objav druga na svetu. Avtorji poročila ob tem opozarjajo, da so raziskovalne in inovacijske zmogljivosti razdrobljene med državami in regijami, podjetja pa težko širijo uspešne rešitve na večje trge. Za evropsko konkurenčnost zato ni odločilno samo ustvarjanje novega znanja, temveč tudi njegova uporaba v izdelkih, storitvah in proizvodnji. Vir: povzetek poročila, str. 5–7.
Delež izdatkov za raziskave in razvoj v BDP EU se je povečal z 1,81 odstotka leta 2000 na 2,24 odstotka leta 2024. Kljub temu ostaja pod evropskim ciljem treh odstotkov. Poročilo ugotavlja, da ima EU močne tehnološke položaje na področjih, kot so napredni materiali, proizvodnja in nekatere zelene tehnologije, šibkejše pa na področjih umetne inteligence, naprednih polprevodnikov in računalništva v oblaku. Vir: povzetek poročila, str. 6–7.
Umetna inteligenca ponazarja tako priložnost kot izziv. Njena uporaba lahko poveča produktivnost podjetij in pospeši raziskovanje, vendar se je delež EU v svetovnih patentnih prijavah na tem področju med letoma 2000 in 2022 zmanjšal s približno 20 na 12 odstotkov. Za razvoj in uporabo evropskih rešitev bodo po oceni avtorjev potrebna trajna vlaganja v računske zmogljivosti, podatkovno infrastrukturo in znanja. Vir: povzetek poročila, str. 8–9.
Poročilo v primerjavi držav članic navaja, da je Slovenija v obdobju 2016–2023 za raziskave in inovacije v povprečju letno namenila 229,9 milijona evrov nacionalnih proračunskih sredstev. V istem prikazu znaša povprečje za Obzorje 2020 35,9 milijona evrov, za raziskave in inovacije iz kohezijske politike pa 85,0 milijona evrov na leto. Gre za različne vire financiranja in zgodovinska letna povprečja v stalnih cenah leta 2015, ne za zneske v letu 2026. Vir: celotno poročilo, poglavje 2, tabela 2.2-1, str. 66.
Za slovensko raziskovalno in gospodarsko okolje se tako odpira praktično vprašanje: kako podpreti celotno pot od raziskave in preizkusa do uvedbe rešitve v podjetju ter njene širitve na trg? Poročilo pri tem poudarja povezovanje raziskovalnih organizacij in podjetij, širjenje uporabe tehnologij ter krepitev zmogljivosti v različnih regijah. To so ugotovitve, na podlagi katerih je mogoče oblikovati tudi slovenske razvojne prioritete. Vir: povzetek poročila, str. 7–8.
Preberite celotno poročilo Science, Research and Innovation Performance of the EU 2026.