Na Gospodarski zbornici Slovenije je potekal posvet »Inferenčna UI infrastruktura za rast: kako Sloveniji zagotoviti zmogljivosti za inovacije in konkurenčnost«, ki sta ga skupaj pripravila Kompetenčni center za umetno inteligenco in SRIP GoDigital s sekcijo ZIT AIDAS. Posvet je bil namenjen povezovanju slovenskih podjetij, raziskovalnih organizacij, ponudnikov tehnologij, države in drugih ključnih deležnikov pri oblikovanju skupne vizije nacionalne inferenčne infrastrukture za umetno inteligenco. Izhodišče razprave je bilo jasno: umetna inteligenca iz razvojnih okolij hitro prehaja v vsakodnevno uporabo v gospodarstvu, javnem sektorju in družbi. Za ta prehod pa Slovenija ne potrebuje le znanja, podatkov in dobrih rešitev, temveč tudi zanesljive, varne, dostopne in cenovno vzdržne zmogljivosti za izvajanje modelov umetne inteligence. Inferenčna infrastruktura je zato eden ključnih pogojev, da bodo podjetja in javne institucije lahko uporabljale napredne modele umetne inteligence v varnem, skladnem in tehnološko nadzorovanem okolju. »Pri organizaciji posveta sta se povezala SRIP GoDigital in Kompetenčni center za umetno inteligenco kot ključna predstavnika slovenskega ekosistema na področju umetne inteligence, z namenom ustvarjanja sinergij in povezovanja deležnikov, ki lahko prispevajo k razvoju nacionalne inferenčne UI infrastrukture. Pobuda, ki je nastala v okviru sekcije AIDAS, izhaja iz prepričanja, da Slovenija ima znanje, podjetja, raziskovalne zmogljivosti in tehnološke ponudnike. Zdaj je ključno, da te potenciale povežemo ter skupaj oblikujemo izvedljiv predlog, ki bo podpiral konkurenčnost, inovacije in večjo tehnološko suverenost Slovenije,« je poudarila Andreja Lampe, SRIP GoDigital, koordinatorica AIDAS iz Združenja za informatiko in telekomunikacije. Poseben poudarek posveta je bil namenjen tehnološki suverenosti. Ta ne pomeni zapiranja v nacionalne okvire, temveč sposobnost izbire, nadzora, varnosti in zaupanja pri uporabi ključnih digitalnih zmogljivosti. Nacionalna inferenčna infrastruktura bi lahko podjetjem, javnemu sektorju, raziskovalcem in drugim uporabnikom omogočila uporabo domačih, evropskih in prilagojenih modelov, varno obdelavo podatkov, jasne pogoje dostopa ter razvoj rešitev, ki upoštevajo slovenski jezik, zakonodajo, podatkovno okolje in potrebe gospodarstva. Na posvetu so sodelovali predstavniki države, gospodarstva in tehnološkega ekosistema. Dr. Polona Pičman Štefančič z Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo je predstavila strateški pogled na suvereno inferenčno infrastrukturo v okviru Nacionalne strategije za umetno inteligenco do leta 2030. Poudarila je, da suverenost ne pomeni izolacije, temveč sposobnost nadzora, izbire in vpliva nad ključnimi elementi umetne inteligence – od podatkov, računske moči in programskih gradnikov do pravil, standardov in javnega interesa. Izpostavila je tudi, da je nacionalna inferenčna infrastruktura eden od operativnih stebrov podatkovne in računalniške infrastrukture ter pomembna vstopna točka za varno, zaupanja vredno in dostopno uporabo naprednih modelov umetne inteligence. Nena Dokuzov z Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport je predstavila evropski in razvojno-investicijski okvir, zlasti povezave z IPCEI AI in IPCEI CIC. Poudarila je pomen federiranega in decentraliziranega delovanja, razvoja pristopov umetne inteligence kot storitve ter povezovanja podatkov, modelov, odprtokodnih rešitev, infrastrukture in konkretnih sektorskih primerov uporabe. Posebej je izpostavila tudi potrebo po oblikovanju vrednostnih verig inferenčne UI infrastrukture, ki bi pomagal opredeliti vloge deležnikov, obstoječo infrastrukturo, možne investicije, pilotna področja in povezave z evropskimi pobudami. Marko Štefančič, direktor Kompetenčnega centra za umetno inteligenco, je poudaril, da je nacionalna inferenčna infrastruktura pomemben korak od strateških usmeritev k izvedbi. »Ne iščemo enega izvajalca ali zaprtega sistema, temveč skupno vizijo, ki lahko poveže računske, podatkovne, programske, varnostne in uporabniške zmogljivosti v Sloveniji,« je izpostavil. Po njegovih besedah bo za prehod umetne inteligence iz pilotnih projektov v redno, varno in stroškovno vzdržno uporabo treba poleg raziskovalnih zagotoviti predvsem operativne inferenčne, podatkovne, omrežne, varnostne in upravljavske zmogljivosti. Svoje poglede, zmogljivosti in predloge za sodelovanje so predstavili še Peter Reinhardt iz podjetja Xenya, Ernest Žejn v imenu konzorcija SAPIENS EDGE, v katerem sodelujejo Caretronic, XLAB, ŽEJN Group, Martin Puhar iz podjetja Igea, predstavnika podjetja Actual I.T. Zoran Mladenovič in Vladimir Djurdjič, Roman Kužnar v imenu konzorcijev SOLID-AI in SI-CIC-NODE, v katerih sodelujejo Kontron, Result, ResEvo, Medius, Arctur in Telekom Slovenije, Daniel Vladušič iz podjetja XLAB, Branko Jovanović, predsednik Sekcije za IT infrastrukturo in podatkovne centre pri ZIT iz podjetja Advant, ter Damjan Golob iz podjetja Cosylab. Razprava je pokazala, da slovenski deležniki vidijo priložnost predvsem v povezovanju obstoječih in novih zmogljivosti v hibridni oziroma federirani model. Tak model bi lahko združil podatkovne centre, računske kapacitete, programsko plast za upravljanje, varnostne in skladnostne mehanizme, podatkovne prostore, domenske modele, odprte standarde ter uporabniške primere iz gospodarstva in javnega sektorja in omogoči večjo odpornost in skalabilnost. Med ključnimi vprašanji, ki jih bo treba nasloviti v nadaljevanju, so upravljanje infrastrukture, investicije, vloga javnega in zasebnega sektorja, dolgoročno vzdržen poslovni model, energetske zmogljivosti, povezljivost, varnost, skladnost in dostopnost za mala in srednje velika podjetja. Posebej pomembno bo, da se potrebe gospodarstva, raziskovalnega okolja in javnega sektorja uskladijo že v zgodnji fazi, saj bo le tako mogoče pripraviti izvedljiv in finančno vzdržen predlog. Posvet je bil prvi korak v usklajevanju vizije nacionalne inferenčne UI infrastrukture. Njegov namen je bil začeti strukturiran dialog, zbrati poglede deležnikov, prepoznati obstoječe zmogljivosti in opredeliti področja, kjer je potrebno nadaljnje sodelovanje. Skupno sporočilo posveta je, da ima Slovenija dovolj znanja, izkušenj in ambicije, da lahko oblikuje lasten, evropsko povezan in tehnološko suveren pristop k izgradnji inferenčne UI infrastrukture za varno rabo umetne inteligence. Naslednji korak bo oblikovanje skupnih izhodišč za izvedbeni predlog, ki bo moral odgovoriti na ključna vprašanja arhitekture, upravljanja, financiranja in dolgoročne vzdržnosti. Le s povezovanjem države, gospodarstva, raziskovalnega okolja in tehnoloških ponudnikov bo mogoče vzpostaviti infrastrukturo, ki bo Sloveniji omogočila varno, odgovorno in konkurenčno uporabo umetne inteligence v prihodnjih letih.