Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je objavil novo publikacijo Kakovost življenja v Sloveniji – Poročilo o razvoju 2026, ki prinaša celovit pregled gospodarskega, družbenega in razvojnega položaja Slovenije. Posebej pomembno sporočilo za slovenski IKT sektor je jasno opozorilo, da Slovenija brez hitrejše digitalne preobrazbe, večjih vlaganj v digitalne tehnologije ter razvoja digitalnih kompetenc ne bo mogla povečati produktivnosti in dolgoročne konkurenčnosti. Poročilo ugotavlja, da Slovenija sicer ohranja relativno visoko kakovost življenja in uspešno inovacijsko okolje, vendar se hkrati sooča z izrazitimi razvojnimi tveganji za prihodnost. Med največjimi izzivi so nizka produktivnost, počasna digitalizacija podjetij, pomanjkanje IKT kadrov ter premajhna vlaganja v inovacijsko podprto rast.
Digitalizacija postaja ključni razvojni dejavnik
UMAR v poročilu večkrat poudari, da je prav digitalizacija eden ključnih pogojev za višjo produktivnost in prehod Slovenije v razvojno zahtevnejše gospodarstvo. Slovenija po ugotovitvah poročila zaostaja predvsem pri vlaganjih podjetij v neoprijemljivi kapital, povezan z digitalizacijo, organizacijskimi procesi, kadri in novimi poslovnimi modeli. Posebej zaskrbljujoče je, da podjetja digitalizacije še vedno ne izkoriščajo dovolj za diferenciacijo proizvodov, razvoj novih poslovnih modelov ter ustvarjanje višje dodane vrednosti. UMAR opozarja, da:
Poročilo jasno poudarja, da digitalizacija ni več zgolj tehnološka nadgradnja poslovanja, ampak postaja osrednji dejavnik konkurenčnosti podjetij in celotnega gospodarstva. Slovenija med inovatorji napreduje, a digitalno zaostaja Pozitivna ugotovitev poročila je, da Slovenija po evropskem inovacijskem indeksu napreduje hitreje od številnih primerljivih držav in zmanjšuje zaostanek za EU. Kljub temu pa UMAR izpostavlja, da med največjimi slabostmi slovenskega inovacijskega sistema izstopa prav digitalizacija. Poleg nizkih digitalnih kompetenc prebivalstva močno zaostajajo tudi podjetja, ki sodijo med države z najpočasnejšim napredkom digitalizacije v EU. Med ključnimi težavami poročilo izpostavlja:
Za slovenski IKT sektor to pomeni veliko razvojno priložnost. Digitalna transformacija gospodarstva bo v naslednjih letih eden ključnih investicijskih in razvojnih ciklov v Sloveniji. Pomanjkanje IKT kadrov postaja resna omejitev razvoja Ena ključnih ugotovitev poročila je tudi izrazito pomanjkanje digitalnih kompetenc in IKT strokovnjakov. UMAR ugotavlja, da je delež IKT strokovnjakov v Sloveniji med najmanjšimi v EU. Poleg tega je izjemno majhen tudi delež zaposlenih z naprednimi digitalnimi spretnostmi. Poročilo opozarja, da:
Poročilo zato priporoča:
Umetna inteligenca in podatkovno poslovanje kot ključ prihodnje konkurenčnosti Poseben poudarek poročilo namenja uporabi umetne inteligence in podatkovno podprtega poslovanja. UMAR ugotavlja, da slovenska podjetja:
Poročilo poudarja, da bo za preboj v višjo razvojno fazo nujno:
To odpira pomemben prostor za slovenska IKT podjetja, ki lahko gospodarstvu pomagajo pri uvajanju naprednih digitalnih rešitev, umetne inteligence, avtomatizacije in podatkovne analitike. Digitalna preobrazba mora postati razvojna prioriteta države UMAR v priporočilih jasno poudarja potrebo po:
Poročilo opozarja tudi, da so se javni izdatki za tehnološko, poslovno in digitalno preobrazbo podjetij po letu 2019 celo nekoliko zmanjšali, čeprav bi morali biti ključni dejavnik razvojnega preboja države. Poročilo o razvoju 2026 jasno kaže, da bo prihodnja konkurenčnost Slovenije neposredno odvisna od uspešnosti digitalne transformacije gospodarstva in družbe. Za slovenski IKT sektor to pomeni:
Digitalizacija tako ni več zgolj podpora poslovanju, temveč postaja osrednji mehanizem razvoja, produktivnosti in dolgoročne odpornosti slovenskega gospodarstva. Vir: UMAR, Kakovost življenja v Sloveniji – Poročilo o razvoju 2026, Ljubljana, maj 2026. Dostopno TUKAJ.