Kvantno računalništvo je dolga leta živelo v polju obljub in akademskih razprav. Leto 2026 zaznamuje temeljit preobrat: tehnologija je prestopila v fazo poslovne relevantnosti. Vse več podjetij po svetu že aktivno deluje s kvantnimi tehnologijami, naložbe pa so v enem letu porasle za več kot šestkrat. Za podjetja, ki zamudijo ta trenutek, so posledice lahko dolgoročne – za slovenska podjetja in člane SRIP GoDigital pa se odpira jasna priložnost za zgodnje pozicioniranje. Globalni pregled: od pilotov do poslovnih modelov McKinsey je aprila 2026 objavil že peto letno poročilo o kvantnih tehnologijah – Quantum Technology Monitor 2026 – v katerem ugotavlja, da je kvantno računalništvo doseglo komercialno prelomnico. Naložbe v kvantna podjetja so v letu 2025 dosegle 12,6 milijarde ameriških dolarjev, kar je 6,3-krat več kot leto prej. Kvantna podjetja so hkrati prvič preseglasupaj milijardo dolarjev prihodkov; do leta 2028 je realna projekcija 4,4 milijarde. Ključni premik ni le v številkah. Financiranje je prešlo iz javnih rok v zasebne: delež javnih sredstev se je z okoli tretjine v letu 2024 skrčil na le tri odstotke v letu 2025. To pomeni, da trg kvantnih tehnologij ni več projektno financiran eksperiment – postaja zrel, z zasebnim kapitalom podprt sektor. Skupna vrednost, ki jo bo kvantno računalništvo po Mckinseyjevi oceni ustvarilo do leta 2035, znaša med 1,3 in 2,7 bilijona dolarjev.
naložbe v kvantna podjetja v 2025
pričakovana ekonomska vrednost do 2035
Kje kvantno računalništvo danes ustvarja vrednost? Poročilo McKinsey identificira tri sektorje, kjer piloti kvantnih rešitev že dajejo merljive rezultate: Kemija in bioznanosti: kvantne simulacije molekularnih interakcij omogočajo hitrejši razvoj zdravil in novih materialov. V nasprotju s klasičnimi metodami, ki temeljijo na predpostavkah, kvantni pristopi neposredno simulirajo fizikalne lastnosti molekularne dinamike – s tem se skrajšuje razvojni cikel, potencialno za leta. Finance: banke in finančne institucije uporabljajo kvantno računalništvo za optimizacijo portfeljev, razvoj algoritmov za umetno inteligenco in post-kvantno kriptografijo. JPMorgan Chase ima že vzpostavljeno notranjo ekipo kvantnih strokovnjakov, ki gradi algoritme za konkretne poslovne primere. Logistika in industrija: optimizacija kompleksnih operativnih problemov – od razporejanja sredstev do upravljanja dobavnih verig – je področje, kjer hibridni klasično-kvantni pristopi ponujajo prve konkretne prednosti. Prav to področje je relevantno za širok krog industrijskih podjetij, vključno s slovenskimi.
Geopolitična slika: Evropa vodi pri uvajanju, Kitajska tiho gradi prednost McKinseyjevo poročilo razkriva izrazite geopolitične razlike v razvoju kvantnih tehnologij. ZDA dominirajo pri financiranju zagonskih podjetij – 64 % vseh naložb gre v ameriška podjetja. Evropa pa ima prednost pri dejanski implementaciji kvantnih rešitev v podjetjih: evropska podjetja so med vodilnimi v svetu po dejanskem uvajanju kvantnih pilotov v operativne procese. Kitajska medtem z visoko intenzivnostjo gradi svojo kvantno zmogljivost: na področju znanstvenih objav in patentnih prijav je med vsemi državami na prvem mestu. To je signal strateških dolgoročnih ambicij, ki jih ne gre prezreti. Za Slovenijo in EU je sporočilo poročila jasno: okno priložnosti za doseganje vodilnega položaja v kvantnem gospodarstvu se zapira. Zamuda pomeni zamujeno priložnost za industrijo, ne le za akademijo. Slovenija: ekosistem se gradi, priložnosti so konkretne Slovenija ima za majhno državo presenetljivo bogat kvantni ekosistem. Institut Jožef Stefan in Univerza v Ljubljani sta aktivna v mednarodnih kvantnih programih, vključno z EU Quantum Flagship. Google Quantum AI je vzpostavil sodelovanje s slovenskimi znanstvenimi institucijami v okviru iniciative Quantum Future, ki zajema doktorski program in skupne raziskave. Na podjetniški strani so aktivni Cosylab, Instrumentation Technologies in startup AtomQL – Atom Quantum Labs iz Ljubljane, ki razvija sisteme na osnovi hladnih atomov za kvantno računanje, simulacije in senzoriko. Slovenija je hkrati sprejela Strategijo razvoja kvantnih tehnologij do leta 2035, ki predvideva vzpostavitev kompetenčnega centra za kvantno računalništvo do leta 2027. Superračunalnik Vega na IZUM-u v Mariboru pa že danes predstavlja infrastrukturo, ki omogoča prve korake v smeri visokozmogljivega in hibridnega računalništva – naravni uvod v kvantne pilote za zainteresirana podjetja. Čas za strateško razmišljanje je zdaj McKinseyevo poročilo za leto 2026 je jasno: kvantno računalništvo ni več stvar prihodnosti. Je stvar strateških odločitev, ki jih podjetja sprejemajo danes. Tveganje neukrepanja je enako visoko kot tveganje prezgodnje naložbe – z eno bistveno razliko: tisti, ki začnejo danes z majhnimi piloti, si gradijo kompetence in partnerstva, ki bodo odločilna v naslednjih petih do desetih letih. Za člane SRIP GoDigital to pomeni konkretne priložnosti: od pilotnih projektov v optimizaciji in simulacijah do prilagoditve varnostnih protokolov zahtevam post-kvantne kriptografije. Ekosistem za te korake – na ravni EU in v Sloveniji – se hitro gradi.
»Leto 2026 je leto, ko kvantno računalništvo prehaja od tehnološke obljube k strateškemu menedžerskemu vprašanju.« — Henning Soller, partner McKinsey & Company
VIR McKinsey & Company (2026). McKinsey Quantum Technology Monitor 2026: A commercial tipping point. Dostopno TUKAJ.