Mario Draghi se v poročilu Prihodnost evropske konkurenčnosti osredotoča na različne sektorje in horizontalne politike, ki so bistveni za dolgoročno konkurenčnost EU. Posebej omenja tudi področje digitalizacije in pomanjkanje talentov. V poročilu je poudarjeno, da mora Evropa zgraditi odporno in konkurenčno gospodarstvo z naložbami v strateške sektorje, kot so energetika, digitalizacija in čiste tehnologije. Pri tem bodo ključnega pomena odprava vrzeli v znanjih in spretnostih, spodbujanje inovacij in zagotavljanje trajnostnih dobavnih verig za kritične surovine.
Ključna sporočila:
Energija: Evropa mora zagotoviti zanesljivo in cenovno dostopno energijo, ki bo poganjala njeno industrijo, hkrati pa preiti na zelene vire energije. To bo zahtevalo posodobitev infrastrukture in spodbujanje energetske učinkovitosti. Strateške naložbe v tehnologije čiste energije so prav tako ključne za zmanjšanje emisij ogljika in povečanje energetske varnosti.
Digitalizacija in napredne tehnologije: Prihodnja konkurenčnost EU je tesno povezana z njeno zmožnostjo digitalizacije vseh sektorjev gospodarstva. Naložbe v digitalne tehnologije, hitre širokopasovne povezave, umetno inteligenco in kvantno računalništvo so bistvene za vzpostavitev trdne suverene digitalne infrastrukture. To bo podprlo inovacije in zagotovilo vodilno vlogo EU v sektorjih, ki temeljijo na tehnologiji.
Kritične surovine: Evropa mora zmanjšati svojo odvisnost od zunanjih virov kritičnih surovin, ki so bistvene za zeleni in digitalni prehod. EU mora diverzificirati svoje dobavne verige in okrepiti domače proizvodne zmogljivosti. Strateške projekte bi bilo treba pospešiti, da se zagotovi zanesljiva in stabilna oskrba s surovinami.
Odpravljanje vrzeli v znanjih in spretnostih: EU mora obravnavati vztrajno pomanjkanje znanj in spretnosti, zlasti na področju digitalnih in zelenih tehnologij, ki so ključne za zeleni in digitalni prehod. Za odpravo te vrzeli so potrebni izobraževanje odraslih, poklicno usposabljanje ter vključevanje raznolikih in premalo zastopanih skupin v delovno silo. Razvoj usposobljene delovne sile je temelj konkurenčne prednosti EU.
Ohranjanje naložb: Javne in zasebne naložbe se morajo osredotočiti na strateška področja, kot so čiste tehnologije, digitalna infrastruktura in napredne tehnologije. Priporočata se boljše finančno usklajevanje in razširitev mehanizmov financiranja EU, kot so pomembni projekti skupnega evropskega interesa.
Ključna priporočila:
Pospeševanje inovacij: Evropa mora okrepiti svoja prizadevanja na področju raziskav in razvoja, zlasti na področju prelomnih tehnologij. Vzpostavitev enotnega digitalnega trga in izboljšanje dostopa do financiranja za zagonska podjetja sta ključna koraka. Poleg tega je spodbujanje sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem za spodbujanje tehnološkega napredka bistvenega pomena.
Okrepitev dobavnih verig za kritične surovine: Evropa mora okrepiti svoj položaj na trgu kritičnih surovin z izboljšanjem proizvodnih, reciklažnih in predelovalnih zmogljivosti v EU. Za to so potrebni hitrejši postopki izdaje dovoljenj za nove projekte in sodelovanje z mednarodnimi partnerji za diverzifikacijo virov oskrbe.
Digitalna preobrazba: EU bi se morala osredotočiti na izgradnjo najsodobnejše digitalne infrastrukture, vključno s širokopasovnimi omrežji, računalništvom v oblaku in umetno inteligenco. Usklajevanje razvoja umetne inteligence med državami članicami in podpiranje vertikal umetne inteligence (sektorske aplikacije umetne inteligence) bosta zagotovila vodilno vlogo Evrope v digitalnem gospodarstvu.
Naložbe v izobraževanje ter znanja in spretnosti: EU bi morala spodbujati izobraževanje odraslih in poklicno usposabljanje prek javno-zasebnih partnerstev ter izboljšati certificiranje znanj in spretnosti v vseh državah članicah. V izobraževalnem sistemu bi bilo treba dati prednost digitalnim in zelenim znanjem in spretnostim, univerze pa je treba spodbujati, da prilagodijo svoje učne načrte novim zahtevam industrije.
Podpora MSP: Mala in srednja podjetja (MSP) bi morala prejeti več podpore za prevzem vodstvenih in digitalnih znanj in spretnosti. To vključuje zagotavljanje davčnih spodbud za podjetja, ki vlagajo v usposabljanje zaposlenih, in razvoj vseevropskih standardov za programe vodstvenega izobraževanja, prilagojene MSP.
Okrepitev usklajevanja na ravni EU: Za čiste tehnologije in industrijske inovacije je potreben bolj centraliziran pristop EU. To vključuje boljše spremljanje dobavne verige, opredelitev minimalnih kritičnih zmogljivosti ter usklajevanje pobud na področju raziskav in razvoja med državami članicami in industrijo.
Spodbujanje čistih tehnologij: Popolno izvajanje akta o neto ničelni industriji je bistveno za napredek industrij čiste tehnologije v Evropi. EU bi morala spodbujati inovacije na področju trajnostnih energetskih rešitev, racionalizirati postopke izdaje dovoljenj za projekte čistih tehnologij in zagotoviti upravno zmogljivost na nacionalni ravni za podporo tem prizadevanjem.
Celotno poročilo najdete tukaj >>