Današnja delavnica "Pionirji digitalne preobrazbe 2.0 – SKUPAJ ZA DIGITALNO AMBICIJO" je združila strokovnjake s področja informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT), da bi skupaj opredelili ključne tehnologije, določili fokusna področja in produktne smeri ter pripravili akcijski načrt za slovenski IKT sektor s ciljem ponuditi vpogled v prihodnost tehnološkega razvoja v Sloveniji.
Predstavljeni so bili rezultati anket, ki so jih izpolnili člani IKT skupnosti, pokazali so, da ima Slovenija ogromen potencial za razvoj ključnih tehnologij, kot so umetna inteligenca (v nadaljevanju AI), podatkovna znanost, internet stvari (v nadaljevanju IoT) in kvantno računalništvo. Da bi ta potencial uresničili, je potrebno s strateškim pristopom in usmerjenimi investicijami reševati obstoječe ovire in izkoristiti razpoložljive finančne vire, kar bo omogočilo slovenskim podjetjem in raziskovalnim institucijam, da dosežejo pomemben napredek ter povečajo svojo mednarodno konkurenčnost.
Ključne tehnologije za prihodnost do leta 2030
Rezultati anket so prepoznali AI, IoT in razširjeno resničnost (v nadaljevanju XR) kot ključne tehnologije za prihodnost slovenskega IKT sektorja. Analiza je tudi pokazala, da bodo te tehnologije dosegle najvišje tržne vrednosti do leta 2030. Poleg njih so bile prepoznane še podatkovna znanost in inženiring, kvantno računalništvo, robotika, veriženje blokov, digitalni dvojčki in tehnologije 6G. Med produktnimi smermi z največjim potencialom pa so bile izpostavljene kibernetska varnost, storitve 5G, cloud/edge storitve, podatkovni centri in digitalna transformacija.
Struktura prodaje in cilji za prihodnost
Trenutno večina prodaje slovenskih IKT podjetij prihaja iz Slovenije (70.4%), vendar imajo podjetja ambiciozne načrte za diverzifikacijo in rast na mednarodnih trgih v naslednjih petih letih. Cilj je zmanjšati delež prodaje v Sloveniji na 46.7% in znatno povečati prodajo v ZDA (na 17%) in Aziji (na 14.4%). Prav tako želijo povečati delež prodaje v državah EU na 36.1%, kar kaže na strategijo širitve in prilagajanja globalnim tržnim priložnostim.
Inovacijski potencial in prisotnost ovir
Slovenska podjetja in raziskovalne institucije izkazujejo visoko stopnjo inovacijskega potenciala na področjih AI, podatkovne znanosti, robotike in IoT. Kompetence in zmožnosti slovenskih podjetij so ključne za uspešno implementacijo novih tehnologij. Kljub temu pa se podjetja in institucije znanja srečujejo z različnimi ovirami, kot so potreba po zunanji pomoči, pomanjkanje usposobljenih kadrov, finančnih sredstev ter pravni in regulatorni izzivi.
Institucije znanja se še posebej soočajo z večjimi ovirami pri pravnih vidikih poslovanja, medtem ko podjetja izpostavljajo težave pri dostopu do virov financiranja in raziskovalno-razvojnih rešitev. Razpoložljivi finančni instrumenti, kot so Horizon Europe (HE), Digital Europe Programme (DEP) in Connecting Europe Facility (CEF2 Digital), zagotavljajo pomembne vire financiranja za razvoj IKT projektov. Med tehnologijami, ki prejemajo največ financiranja iz EU programov, so umetna inteligenca, kvantno računalništvo in IoT.
Skupaj za uspeh
Sodelovanje med podjetji in raziskovalnimi institucijami je ključnega pomena za premagovanje teh ovir in učinkovito izkoriščanje razpoložljivih finančnih virov. Skupaj lahko ustvarijo inovativne rešitve, ki bodo pospešile tehnološki razvoj in prispevale k konkurenčnosti slovenskega gospodarstva na globalnem trgu.
V nadaljevanju so bili predstavljeni različni projekti po skupinah, na voljo za diskusijo. To so projekti, na katerih bomo delali in pripravili akcijski načrt.
Slovenija ima torej velik potencial za razvoj sodobnih tehnologij. Naslavljanje prisotnih ovir bo omogočilo uresničitev tega potenciala. S strateškim pristopom in usmerjenimi investicijami lahko slovenska podjetja in raziskovalne institucije dosežejo pomemben napredek in povečajo svojo mednarodno konkurenčnost. Prav tako je ključna podpora SRIP-a pri mednarodnem sodelovanju, mreženju in informiranju o priložnostih, kar bo omogočilo nadaljnjo rast in uspeh slovenskega IKT sektorja.
@Zdruzenje za informatiko in telekomunikaije
@Tehnoloski park Ljubljana
@Gospodarska zbornica Slovenije